Ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka je 30.11.2019 v polni dvorani tamkajšnjega kulturnega doma uspešno izpeljala 8. letni koncert. V goste so povabile nekoliko drugačne goste kot so običajno na letnih koncertih. Gostile so plesalke orientalskih plesov iz Postojne, ki so požele velik aplavz občinstva. Gosta iz Kopra Nataša in Mirko Juriševič sta uprizorila avtorski skeč v dveh dejanjih z naslovom : Zdrava nešpricana jabolka in izvirna voda .
 Anda Ovsec iz Logatca pa je pripravila recital Josipa Stritarja z naslovom Klobukovi spomini. Pevke so se  pod mentorstvom Mateje Gombač z  lepim izborom pesmi sprehodile skozi letne čase, kar je bila tudi rdeča nit koncerta.

Inelda Karbič

Žalna slovesnost ob Dnevu spomina na mrtve je potekala pri spomeniku, posvečenem padlim borcem in žrtvam fašizma v Orehku, dne 30. 10. 2019. Kulturni program je s petjem in recitali izvedla  Ženska vokalna skupina Vanda Križaj v sodelovanju s KS Orehek in Športno kulturnim društvom Orehek.  Slovesnost  ob Dnevu spomina na mrtve  je povezovala predsednica KO ZB  za vrednote NOB Prestranek Martina Križaj,  ki je tudi članica ŽVS Vanda Križaj. Svečanosti so se udeležili tudi drugi predstavniki KO ZB  za vrednote NOB Prestranek.

Ana Horvat

31. oktober je prav poseben dan. Tega dne v Orehku že vrsto let dolbemo buče in jim nadenemo strašljivo podobo. Ko pade na zemljo noč, ki ima svojo moč, buče , v katere damo sveče, postanejo resnično čarobne. Že od daleč razkazujejo svojo moč v žaru notranjega plamena. Ta plamen po starodavni navadi odžene vse kar je grdega, zaščiti pa vse kar je lepega in dobrega.
 
Tudi v letu 2019 smo pričarali čarobno pravljično vzdušje. Ustvarjalni otroci in mladinci so izrezljali buče, nato pa so prisluhnili starodavni pravljici z naslovom Palčica, mala čarovnica iz Palčja, po ustnem izročilu iz Palčja pri Pivki. Pozneje smo se vsi posladkali ob pristni čarovniški torti.
 
 Orehek, 6. Listopada 2019                                                          Ana Horvat

V Športno-kulturnem društvu in Krajevni skupnosti Orehek so minuli četrtek  pripravili predavanje o podobah in pomenu gradu Orehek, ki so ga vremenske razmere, slabo upravljanje lastnikov in zob časa že dobro načeli.  V goste so povabili prof. dr. Igorja Sapača, arhitekta in umetnostega zgodovinarja, ki je o grajski dediščini na Slovenskem spisal več knjig. Dr. Sapač je med drugim član projektne skupine pri raziskovalnem projektu Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokacije in reintrepretacije, ki ga vodijo na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta pri ZRC SAZU, financira pa ga Agencija za Raziskovalno dejavnost RS.
Orehovški grad ima pestro zgodovino, ki so jo zaznamovali mnogi lastniki in politične razmere. Prvič se ga omenja v 13. stoletju kot dom vitezov Nussdorff oziroma vitezov  z Orehka. Temu podatku, ki ga je zapisal tudi Valvasor v svoji Slavi, posredno pritrjuje zakladna najdba tirolsko- goriških srednjeveških srebrnikov ob gradu.  Najverjetneje je bil prvi orehovški grad stolpaste oblike. Za lažjo predstavo, še do nedavnega je podoben stal v Ložu.  Tja do 16. stoletja ni veliko podatkov  o tem, kaj se je dogajalo z objekti na mestu današnjega orehovškega gradu, plemiči so namreč precej pozornosti posvetili drugi stavbi, protiturški utrdi, ki je s časom postala cerkev sv. Florijana.
Grad, kot ga v večini poznamo danes, je leta 1584 zgradil Ahacij Thurn, upravitelj Kranjske in vneti protestant, ki  je večkrat sodeloval v bojih s Turki. Odločil se je za moderno, renesančno stavbo, po zgledu sosedov na zahodu.  Gospodarski razcvet in nemalo stilskih preobraz sta tako grad kot sama  vas doživela s prihodom plemiške družine Rossetti  iz Bergama.  Protiturško obzidje se je umaknilo  zahtevam novega časa. Od leta 1809 pa vse do nacionalizacije 1948 je bil grad dom poštnih upraviteljev, družine Dolenc, v katero se je poročila tudi vnukinja Miroslava Vilharja in hčerka pisatelja Hinka Dolenc, Jožefina Dolenc. Manj znano je dejstvo, da je po Dolenčevih, ki so grad temeljito obnovili v začetku 20.stoletja, svoj pečat v gradu pustila tudi nemška okupacija.
V prejšnjem sistemu so v gradu Orehek bivali zadružni delavci, po denacionalizaciji ga je nekdanja lastnica Darja Dolenc predala v last Občini Postojna.  Zadnjih nekaj let grad sameva in hitro propada.  Ostrešje na sredinski stavbi ni zdržalo. V strehi osrednjega renesančnega dvora zeva luknja,  ki bi lahko postala usodna za dokočno rušenje tega kulturnega spomenika izjemne zgodovinske vrednosti in mnogih potencialov.
Dr. Igor Sapača so Orehovci gostili v sklopu cikla Spoznajmo domače kraje in ljudi, ki ga podpira Občina Postojna.

V soboto,  sta se v Kulturnem domu Orehek v organizaciji ŠKD in KS Orehek ter KŠD Koče odvila kar dva dogodka.  Orehovci so v sklopu cikla Spoznajmo domače kraje in ljudi gostili Leona  Drameta,  ki se že več kot 30 let ukvarja z rodoslovjem in je sodni izvedenec za to področje.  Drame se je med drugim posvetil raziskovanju družinskih povezav  znanih Orehovcev, ki so v preteklosti pustili pomemben pečat  v slovenskem  prostoru in širše, in njihovih danes živečih sorodnikov. Med drugim smo izvedeli kdo  je v 'žlahti' s Pavlom Knoblom, avtorjem prvega slovenskega potopisa Mihaelom Vernetom, narodnim buditeljem Francem Blažičem,  duhovnikom in pesnikom Jernejem Križajem in nenazadnje  tudi z jamarjem Zmagom Želetom.  Drame za prihodnje leto napoveduje še eno predavanje na temo orehovških priimkov. Cikel Spoznajmo domače kraje in ljudi podpira Občina Postojna.
V sklopu socialnega tedna in Socialne akademije so  v KŠD Koče pripravili pogovor z Miro in Maksimiljanom Lenarčičem z naslovom Jakobova pot-pot v sebe.  Pohodnika sta v pogovoru z Martinom Lenarčičem govorila o osebni izkušnji s poti. 

 Tudi v Orehku pri Postojni smo se pridružili pobudi »Slovenija pod skupnim nebom«. Avtor sem pobudo predstavil Športno kulturnemu društvu Orehek, ki jo je z veseljem sprejelo. Ugotovili smo, da datum 6. septembra ravno sovpada s pričetkom 3. Knoblovih dni. To je tradicionalna prireditev v počastitev spomina na Pavla Knobla, pesnika, skladatelja, učitelja in cerkovnika-orglarja, ki se je rodil 24. januarja 1765 v Orehku. Našemu dogodku je bil dodeljen termin ob 20:30 uri. Za sodelovanje smo se dogovorili tudi z Osnovno šolo  Prestranek.
Prvotno je bilo zamišljeno, da bomo 6. septembra pripravili kratko predstavitveno predavanje in za tem izvedli opazovanje Galilejevih objektov, Jupitra z njegovimi lunami, Saturna in Lune. Zaradi slabe vremenske napovedi pa smo pripravili in izvedli daljše predavanje na katerem smo predstavili namen pobude, pomembne obletnice, opozorili na problem svetlobnega onesnaževanja, seznanili z akcijo glede poimenovanja eksoplaneta, predstavili naše Osončje in orisali razsežnosti vesolja. Ob zaključku smo v programu Stellarium predstavili simulacijo nameravanih opazovanj in na koncu predstavili opazovalno opremo.
Opazovalno opremo smo postavili na platoju pred Kulturnim domom v Orehku. Postavili smo refraktor s 120 mm objektivom v lasti OŠ Prestranek ter 6-inčni Newton in 9,25-inčni SC v lasti avtorja. Vsi teleskopi so bili montirani na nemški montaži, od tega sta bila manjša teleskopa na ročni pogon, večji SC pa na GOTO montaži. Pred pričetkom opazovanj smo predstavili nekaj najbolj prepoznavnih asterizmov in ozvezdij na poznopoletnem nebu. Med temi sta bila Veliki voz in Mali voz s Severnico, Kasiopeja, Labod, Lira, Herkul in Volar.
Opazovanja smo opravili med 20in 21:30 uro. Ogledali smo si Jupitra z njegovimi lunami, Saturna in nekaj Messierjevih objektov in sicer M13, M31 in M57.
To je bil prvi tovrstni dogodek v Orehku, ki se ga je udeležilo preko trideset obiskovalcev vseh starosti. Razšli smo se z obljubo, da bomo podobno javno opazovanje še kdaj ponovili.
Miran Kogovšek

3. Knoblovi dnevi so pod streho. Letos smo v goste povabili Andreja Rozmana Rozo, ki je s predstavo Kabarete simplozij nasmejal skoraj polno dvorano orehovškega kulturnega doma. Domačin Miran Kogovšek, ljubiteljski astronom, je v sodelovanju z OŠ Prestranek pripravil predavanje Slovenija pod skupnim nebom (100 let Mednarodne astronomske zveze).
V soboto smo na večeru avtorskih skladb spoznali odlična Vitala Jurco iz Postojne in Manco Fekonja iz Ljubljane. Sledilo je odprtje razstave starih svetil Naj bo luč iz zbirke Branka Klanjška, ki je po predhodnem dogovoru na drustvo.orehek@gmail.com na ogled do decembra 2019.
Knoblove dneve podpira Občina Postojna.

Foto: Anja Halik